O sejmih

 

Pojem in razvoj sejmov

Sejem je ena najstarejših oblik organiziranega trga, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje. Ljudstva trgujejo od nekdaj. Začetek organiziranega trgovanja se prične v času nastanka prvih držav, nadaljuje v antični dobi, v antičnem Egiptu, nastanku grške civilizacije in rimskega imperija. Sprva je bila menjava blagovna, s pojavnimi oblikami prvega denarja – sprva blagovnega, kasneje kovanega denarja dobi blago tudi svojo denarno vrednost. Ob glavnih trgovskih poteh so v 10. stoletju nastala prva mesta, kjer se je običajno organizirano trgovalo na prostoru okoli glavne cerkve ali mestne hiše. Pojem sejem, ang. “fair”, nastane v srednjem veku in izvira iz latinske besede “feria”, kar pomeni religiozni festival, ki je potekal poleg samostana ali cerkve. Podoben izvor je iz nemškega pojma sejma “Messe”, ki izvira iz latinske besede “Missa”, religiozni obred, kjer pridigar ob koncu obreda naznani konec z besedami “ite, Missa est” in temu sledi odprtje tržnice, kot že omenjeno običajno na trgu oz. tržnici (ang. “marketplace”, nem. “Marktplatz”) ob cerkvi. Prvi takšen sejem je bil leta 629 v St. Denisu, severno od Pariza “Foire de Saint Denis”, pod pokroviteljstvom kralja Dagoberta. Nastarejša evropska mesta, kjer so redno organizirali sejme, so Leipzig in Frankfurt v Nemčiji ter Utrecht na Nizozemskem.

Industrijska revolucija v 18. stoletju je zahtevala nove prodajne in distribucijske poti. Na sejmih so predstavili vedno širšo ponudbo različnih dobrin. Razvili so se vzorčni sejmi (ang. “sample fair”, nem. “Mustermesse”). Značilen zanje je bil širok spekter investicijskih in porabniških dobrin. Ti sejmi so dominirali do sredine 20. stoletja. Od sredine 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja so v vodilnih industrijskih državah že priredili več razstav na določeno glavno temo. Prvo tovrstno razstavo so priredili l. 1851 v Londonu, in sicer v osrednjem londonskem parku “Hyde Park”, v posebej zato zgrajeni Kristalni palači “Crystal Palace”, ki je kasneje pogorela. To je bil začetek velikih svetovnih razstav (ang. “World Exhibitions”), ki jih prirejajo še danes.

Pomen obiska sejma

Sejmi imajo kot orodje pospeševanja prodaje pomembno vlogo pri osebnem in neposrednem dialogu med razstavljavcem in obiskovalcem. Za podjetja, ki delujejo na medorganizacijskih trgih, so pomembni predvsem strokovni sejmi, saj so močno orodje trženjskega komuniciranja.

Sejemski dogodki iščejo svoj pomen in obstoj med poplavo vsakodnevnih informacij. V ospredju so trenutno bolj specializirani sejmi, večji in splošni izgubljajo na pomenu. Z razmahom hitrejših telekomunikacij in množično uporabo interneta so mnogim sejmom napovedali konec obstoja. Vendar je praksa pokazala, da nobena sodobna informacijska tehnologija ne more prehiteti pomena osebnih stikov med poslovnimi partnerji. Pravzaprav je ravno internet postal najmočnejše orodje za ohranitev in pridobitev novih obiskovalcev sejmov. Vedno več je strokovnih obiskovalcev, ki so predhodno informirani o dogodku. Ti obiskovalci sprejemajo odločitve, imajo vpliv na investicije, obiskujejo sejme za krajši čas in manj pogosto. Namen udeležbe na sejmu je utrditi obstoječe in razviti nove poslovne odnose, spoznati nove ponudbe in slediti razvoj dejavnosti.

Svetovna sejmišča

Prvih 40 največjih sejmišč po površini ima vsaj 100.000 m2 in več bruto razstavne površine.

Tabela: Preglednica svetovnih sejmišč – prvih 20 po velikosti bruto razstavne površine v m2,stanje na dan 1. 11. 2005, upoštevane so kvadrature glavnega sejmišča in ne vse možne kapacitete mesta

Mesto Država Bruto površina m2 (pokriti prostor)
1. Hannover Nemčija 495.265
2. Milano (novejše sejmišče Rho) Italija 345.000
3. Frankfurt na Majni Nemčija 324.277
4. Köln Nemčija 286.000
5. Düsseldorf Nemčija 252.214
6. Valencia Španija 230.837
7. Pariz Expo (Porte de Versailles) Francija 227.380
8. Chicago ZDA 204.461
9. Birmingham Velika Britanija 200.000
10. Orlando (Orange County) ZDA 195.167
11. Pariz – Nord Villepinte Francija 190.669
12. Las Vegas (Convention Center) ZDA 184.456
13. München Nemčija 180.000
14. Berlin Nemčija 160.000
15. Nürnberg Nemčija 152.000
16. Bologna Italija 150.000
17. Madrid Španija 150.000
18. Guangzhou Kitajska 149.200
19. Bangkok Tajska 140.000
20. Utrecht Nizozemska 135.000

Vir: Pomen strokovnih sejmov z vidika obiskovalcev : diplomsko delo. – 2007, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Evropa


Knjižni sejem London 2019 – The London Book Fair

BAUMA 2019, gradbeni stroji, vozila in naprave, materiali, sejem v Münchnu, Nemčija

Amsterdam PLMA 2019, strokovni sejem za blagovne znamke

IFFA 2019, vodilni sejem za mesno industrijo, Frankfurt/Main

Heimtextil 2019, sejem za tekstil, Frankfurt na Majni

ISM 2019 – konditorski sejem, Köln, Nemčija

Sejem IPM Essen 2019, Nemčija

Fruitlogistica Berlin 2019, sejem Nemčija

0, Christmasworld, Paperworld, Creativeworld 2019, Frankfurt Main, Nemčija

Igrače Nürnberg (Spielwarenmesse, Toyfair) 2019

Svet